Je namernih zastrupitev psov pri nas vse več?

Pred dobrim mesecem je v javnost prišla informacija, da naj bi neznanec v ljubljanski Šiški že dlje časa nastavljal meso, v katerem je bil strup ali zdrobljeno steklo. Pred nekaj tedni je ljubitelje psov pretresel tudi primer iz Komende, pri katerem naj bi vse kazalo, da je pes poginil zaradi namerne zastrupitve. Na klobaso, v kateri je bila skrita britvica, pa so konec lanskega leta naleteli tudi v Ljubljani na Viču. Take stvari se najpogosteje pojavljajo v strnjenih blokovskih naseljih, v okolici otroških igrišč, v parkih in ob priljubljenih sprehajalnih poteh.

'Kdor nastavi strup niti ne pomisli, da ga lahko najde tudi otrok'

Lastniki psov so zaskrbljeni, Facebook stran Območja nastavljenih strupov pa jih skuša opozarjati na lokacije nastavljenih vab.

"To se dogaja že več let. Zastrupljevalci niti ne pomislijo, da se do strupa lahko dokoplje otrok. Šlo je čez vse meje, imamo primere, kjer so strupe nastavljali že na domača dvorišča," pravi Sašo Kunić, skrbnik strani Območja nastavljenih strupov. Prepričan je, da psi niso več nikjer varni: "Lastnike tudi opozarjam, naj redno pobirajo iztrebke za svojimi psi in naj ne dražijo ljudi."

Kunić meni, da je zastrupitev danes mnogo več, kot jih je bilo nekoč: "20 let nazaj je bilo zelo malo zastrupitev, dandanes pa ne mine teden, da ne bi izvedeli za tri do štiri primere zastrupljenij psov."

Lastniki take primere, meni Kunić, še vedno premalo prijavljajo policiji. Še vedno pa velja opozorilo, da ni vsak strup nastavljen z namenom, da bi ga zaužil pes, pogosto jih namreč privabijo tudi razne zaščite pred škodljivci na vrtu, največ pa lahko za zaščito svojih ljubljencev storijo lastniki sami.

'Lani največ načrtno nastavljenih strupenih vab na Štajerskem'

Tristan Benedetti s spletnega portala Pes moj prijatelj meni, da je namernih zastrupitev psov čedalje več: "Glede na izkušnje in sporočila bralcev bi rekli, da so taki dogodki v porastu. Največ primerov se zgodi na zelo frekventnih in s strani psov zelo obiskanih sprehajalnih poteh, tudi med stanovanjskimi bloki. Zadnji primer se je zgodil nedavno v Ljubljani. V lanskem letu so naši bralci največ primerov načrtno nastavljenih strupenih vab zasledili na Štajerskem. Nekaj primerov so zaradi hitre reakcije skrbnikov uspešno rešili veterinarji, nekaterim psom pa žal ni bilo pomoči."

In kakšne so strupene vabe, pri katerih je že takoj jasno, da so namenjene psom? "Običajno gre za kose mesa, v katere je vstavljena strupena snov, v nekaterih, sicer zelo redkih primerih, pa v vabljive vabe ljudje nastavijo celo žeblje ali britvice."

Sumljive zastrupitve javite policiji in vabo fotografirajte

Koliko psov vsako leto pogine zaradi posledic načrtnega zastrupljanja, je po njegovem težko oceniti: "Opozoriti je namreč treba, da ni vsaka strupena vaba položena z namenom, da bi jo zaužil pes. V večini primerov namreč ne gre za načrtno škodovanje domačim živalim – v spomladanskem času je sezona vrtičkanja in mnogo ljudi s psi na sprehodih naleti na še vedno zelo razširjen polžomor. Ta je po vonju in okusu za živali zelo vabljiv."

Zato svetuje, da psov med sprehodi nikoli ne spuščamo s povodca in tudi, če je pes na povodcu, ga imamo ves čas pod nadzorom: "Največji problem, ki ga sami opažamo pa je ta, da ljudje, katerih pes je bil zastrupljen, svoje izkušnje najprej delijo na socialnih omrežjih, ne da bi ob tem o dogodku obvestili policiste. Kljub temu, da je javna objava v opozorilo ostalim sprehajalcem smiselna, je najpomembnejši nasvet, ki ga lahko damo, takojšnja prijava policistom. Samo prijave lahko namreč pripeljejo do oseb, ki to počno načrtno. Če je mogoče, naj sprehajalec vabo tudi fotografira. V primeru, da se pes zastrupi, je fotografija marsikdaj v pomoč veterinarju zaradi lažje obravnave primera, pa tudi zaradi kasnejšega dokazovanja potrebno pridobiti analize zaužite strupene snovi."

Gre lahko tudi za kaznivo dejanje mučenja živali, za katero je predvidena zaporna kazen

Z Benedettijem se strinja tudi Vesna Drole, vodja sektorja za odnose z javnostmi: "Zastrupljeno žival lastniki oziroma skrbniki ponavadi najprej peljejo k veterinarju, ki jo oskrbi, šele v nadaljevanju nato obvestijo policijo ali pa tudi ne."

V kolikor je policija obveščena o zastrupljanju, ob preverjanju in ugotavljanju okoliščin opravijo tudi razgovore s pristojnimi veterinarji.

Zastrupljanje živali je kot prekršek opredeljeno v Zakonu o zaščiti živali, vendar gre pri tem lahko tudi za kaznivo dejanje mučenje živali, ki ima lahko za posledico okvaro zdravja živali ali njen pogin. Storilca se lahko kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let.

"Glede namena nastavljanja strupa težko govorimo. Posamezni primeri zastrupitev psov so po vsej verjetnosti posledica nastavljanja strupenih vab, namenjenih drugim živalim, zakaj pa bi ljudje nastavljali strup psom, nam zaenkrat (še) ni znano, vendar lahko sklepamo na več dejavnikov – moteč lajež, sosedski spori, iztrebki v parkih in drugih javnih površinah in podobno," pojasnjuje Droletova.

'Dokazovanje nastavljanja zastrupljenih vab je težko dokazljivo'

V kolikor posameznik najde vabo ali drugo stvar, za katero sumi, da bi bilalahko zastrupljenja in namenjena zastrupitvi živali, svetujejo, da jo na primeren način zavaruje, tako da ni več na voljo živalim ali celo otrokom, in o zadevi obvesti pristojne službe (policijo ali Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), ki bodo predmet ustrezno zavarovale, zbrale informacije in preverile okoliščine ter po potrebi poskrbele za analizo sumljivih vab.

"Dokazovanje nastavljanja zastrupljenih vab je težko dokazljivo, saj ob pomanjkanju preverljivih informacij in dejstev, (izjave očividcev, prič, nastavljena vaba, posestvovanje strupa in zastrupljena žival, pri čemer so rezultati analiz pozitivni), zgolj na podlagi rezultata analize sumljive vabe ne moremo ugotoviti kdo je vabo nastavil," še dodaja Droletova.

Pogoste so tudi zastrupitve s čokolado ali zdravili, ki so nepazljivo shranjena

Darja Pavlin s Klinike za male živali na ljubljanski veterinarski fakulteti pravi, da imajo na njihovi kliniki primerov zastrupitev relativno malo, medtem ko je primerov, ko so psi namerno zastrupljeni le nekaj primerov letno. Mnogo pogostejše so situacije, ko psi zaužijejo strup po naključju ali ker ljudje niso vedeli, da je določena snov strupena ali ker so jih zdravili s humanimi zdravili.

Zastrupitve prepoznajo glede na klinične znake: "Vsak strup ima svoj sklop simptomov – od motenj v strjevanju krvi, nevroloških znakov, odpovedi različnih organov in podobno."

"Namerne zastrupitve ne moremo prepoznati, razen če lastnik direktno pove, da je pes 'nekaj pojedel' in lahko znake povežemo s konkretno tem zaužitjem," še pravi in dodaja, da je večina zastrupitev, ki jih srečujejo sami v svoji ambulanti, posledica nepazljivost ali napake lastnika: "Tipično – nastavijo strup za podgane ali polže in ga pes zaužije. Ali nepazljivo shrani tak strup in pride pes do njega. Pozimi se dogajajo zastrupitve z antifrizom – spet zaradi nepazljivega shranjevanja ali zlivanja stran. Pogoste so tudi zastrupitve s čokolado ali zdravili, do katerih lahko pridejo psi bodisi zaradi nepazljivega shranjevanja, najpogosteje gre za kontracepcijske tablete ali antidepresive, bodisi ker jim ljudje dajo svoja zdravila, ki so zanje strupena – tipično analgetiki."

Pavlinova še opozarja na situacije, ko ljudje zaradi varčevanja pri strošku antiparazitikov, kupijo ampuble proti bolham in jih razdelijo med različne živali: "Tiste ampule, ki vsebujejo permetrin, so smrtno nevarne za mačke. Tega je zelo veliko."